Proti nasilju nad ženskami

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Petindvajset let pozneje statistike razkrivajo alarmantno stanje: nasilje nad ženskami se povečuje. Lani je bila po podatkih Združenih narodov vsakih deset minut ena ženska namerno umorjena s strani partnerja ali družinskega člana. V letu 2023 je bilo po svetu vsak dan zabeleženih več kot 130 femicidov, ki predstavljajo najhujšo obliko nasilja nad ženskami, pri čemer je za večino nasilnih smrti žensk odgovoren njihov najbližji družinski član. Spomnimo ob tem na nedavni pretresljiv dogodek, ko je 39-letni Iranec na parkirišču brniškega letališča več kot desetkrat zabodel svojo nekdanjo soprogo, ugotovljen motiv dejanja pa ji bil maščevanje zaradi razpada zakonske zveze in ljubosumje. Grozljiva dejstva potrjujejo tragično resničnost: za mnoge ženske je njihov dom pogosto najbolj nevaren kraj.

Ženske so v partnerskih odnosih trikrat pogosteje žrtve nasilja kot moški. Skoraj ena od treh žensk doživi nasilje v svojem življenju. Statistike kažejo, da večina primerov ostane neprijavljenih, saj žrtve ali ne vedo, kje poiskati pomoč, ali se bojijo posledic, če spregovorijo. Kljub napredku na področju zakonodaje in ozaveščanja ostaja tovrstno nasilje globoko zakoreninjen problem, ki ga prevečkrat spremljata tišina in stigma žrtev nasilnih dejanj.

Nobena država ali skupnost ni imuna na to težavo, saj presega kulturne, geografske in družbene meje. Patriarhalne strukture, ki postavljajo moške v prevladujoč položaj, neenakosti med spoloma, stereotipi, kulturne vrednote, ki zmanjšujejo vlogo žensk, in normalizacija nasilja v družbi omogočajo, da se nasilje ohranja skozi generacije. Sporočila, ki omalovažujejo ženske ali jih postavljajo v podrejen položaj, utrjujejo sistem, v katerem nasilje postane sprejemljivo ali vsaj tolerirano. Omejeno pa ni zgolj na fizično zlorabo. Psihično, ekonomsko, spolno in drugo nasilje so prav tako oblike zlorabe, ki uničujejo samozavest in omejujejo svobodo žensk, jih oropajo dostojanstva in priložnosti za enakopravnost.

Nasilje nad ženskami ni le osebna, temveč družbena brazgotina, ki zahteva ukrepanje na vseh ravneh. Nujno bi bilo okrepiti preventivo skozi izobraževanje, ki spodbuja enakost spolov in nenasilno komunikacijo že od otroštva. Prav tako so ključni učinkoviti pravni ukrepi, ki storilce strogo sankcionirajo in zagotavljajo zaščito žrtvam. Vlogo nosi tudi skupnost, ki mora ustvariti okolje, kjer je varno spregovoriti, brez obsojanja žrtev. Vsak korak k odpravi nasilja je korak k bolj pravični in človeški družbi, kjer bomo ženske varne pred nasiljem in bomo lahko živele v medsebojnem spoštovanju.