Pozimi v gore premišljeno in odgovorno

Krvavec – Pozimi zahtevajo gore, tako v visokogorju kot sredogorju, izkušenega in premišljenega obiskovalca, ki zna uporabljati tehnično opremo, dobro pozna gorske nevarnosti, vremenske razmere, orientacijo in načine varnega gibanja. Kot je na novinarski konferenci na Krvavcu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu, moramo v zimskih razmerah izbirati ture, ki smo jim psihofizično kos, nanje pa se moramo odpraviti z ustrezno in brezhibno opremo, ki jo znamo uporabljati.

Potrebne so tudi izkušnje, ki jih skozi leta postopoma pridobivamo na lažjih turah. Pri tem lahko pomagajo planinska društva, ki delujejo v okviru Planinske zveze Slovenije. Teh je kar tristo, razpršena pa so po vsej Sloveniji. »Ture se lotite celostno, od ideje in priprave do same izvedbe, saj se tura konča z varno vrnitvijo vseh udeležencev domov,« je poudaril Omerzu. Dodal je, da ni nič narobe, če se v situaciji, ki zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin ni varna, obrnemo in vrnemo v dolino ali si že v osnovi izberemo drug cilj, ki je v danih razmerah primernejši in varnejši.

Ustrezna oprema

Opremo moramo skrbno izbrati glede na zahtevnost ture, pa je opozoril predsednik Planinskega društva Kamnik in alpinistični inštruktor Marko Petek. »Posebna pazljivost velja pri pripravi opreme za visokogorje. Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin, in ne planinskih palic, obvezno tudi rokavice, na glavi pa čelado. Za obisk visokogorja potrebujemo tudi plazovni trojček, torej plazovno žolno, sondo in lopato, morda celo četverček, trojček skupaj s plazovnim nahrbtnikom, ki nam pomaga pri iskanju morebitnih zasutih v snežnem plazu,« je povedal Petek.

Poleg tehnične opreme potrebujemo pozimi tudi vso opremo, ki jo uporabljamo v kopnih razmerah. Nepogrešljivi so kakovostni zimski planinski čevlji ter oblačila, ki učinkovito ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago. Pomembna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne smemo pa pozabiti na rezervna oblačila, zadostno količino tekočine in hrane. V nahrbtniku naj bodo zemljevid, čelna svetilka, telefon s polno baterijo, komplet prve pomoči ter aluminijasta folija ali velika vreča za zaščito pred podhladitvijo.

Petek je še opomnil na vse pogostejšo neprimerno uporabo t. i. derezic oz. verig, ki so sicer dober pripomoček za varnejši korak na položnejšem terenu. »Če pa gremo z derezicami v strmejše pobočje, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene le z elastiko. Prav tako nimamo v celoti stika s podlago, zato povečamo možnost zdrsa in poškodbe ali celo smrti. Za strmejši teren so edina prava izbira ustrezne dereze, ki se fiksno namestijo na primeren zimski čevelj.«

Gore bolj nepredvidljive

Zimski obisk gora prinaša številne izzive, od nižjih temperatur, krajših dnevov, raznolikih in pogosto nepredvidljivih snežnih razmer, plazovne (ne)varnosti do težav z orientacijo zaradi skritih markacij. »Večja kompleksnost tur zahteva boljšo psihofizično pripravljenost udeležencev in ustrezno usposobljenost ter več izkušenj, ki so nadgradnja letnega obiskovanja gora, nikakor pa zimsko udejstvovanje v gorah ni poletno planinstvo z derezami in cepinom ter več oblačili,« je navedel podpredsednik PZS in gorski vodnik Miha Habjan.

Poletni del je po njegovih besedah prvi pogoj, za zimskega je treba ogromno vložiti v usposabljanje, učenje in postopno nabiranje kilometrine ter terja veliko več dodatnega časa in energije. »Pozimi so gore veliko bolj nepredvidljive kot poleti, zato moramo biti bolj premišljeni pri načrtovanju zimskih tur in previdnejši pri sami izvedbi, da zagotavljamo zadostno stopnjo varnosti zase in vse druge udeležence ture. Vse to še zlasti velja za visokogorje,« je še dodal.