Varne točke označujejo posebne modro-bele nalepke, na katerih je upodobljena smejoča se hišica. / Foto: Unicef Slovenija

Varne točke označujejo posebne modro-bele nalepke, na katerih je upodobljena smejoča se hišica. / Foto: Unicef Slovenija

Po pomoč v Varne točke

Otroci in mladi, ki se znajdejo v stiski, lahko pomoč poiščejo tudi v eni od Unicefovih Varnih točk, ki jih označujejo posebne modro-bele nalepke, na katerih je upodobljena smejoča se hišica.

Kranj – »Novo šolsko leto lahko za otroke in mlade pomeni tudi stiske, povezane s spremembo rutine, šolskimi obveznostmi in odnosi z vrstniki, kar vpliva na duševno zdravje,« opozarjajo v Unicefu Slovenija in dodajajo, da se lahko otroci in mladi, najbolje še preden pride do stiske, po pogovor in pomoč zatečejo tudi v Unicefove Varne točke. Varne točke so varni, javno dostopni prostori, kot so policijske postaje, mladinski centri, trgovine, knjižnice, lekarne in podobno. V 120 krajih po vsej državi deluje 1113 Varnih točk, v katerih več kot tri tisoč usposobljenih zaposlenih otrokom in mladim prostovoljno nudi trenutno zaščito, pomoč ali nasvet v stiski oziroma napotitev na pristojne institucije, so pojasnili v Slovenski fundaciji za Unicef.

Varne točke je mogoče prepoznati po modro-beli nalepki s smejočo se hišico, ki je nameščena ob vhodu. V preteklem šolskem letu je bilo v Unicefovih varnih točkah več sto obiskov otrok, ki so se znašli v manjših stiskah. »To pomeni, da so se izgubili, da so v Varnih točkah počakali na prevoz domov, da so izgubili ključe, potrebovali pomoč pri domačih nalogah in učenju, kozarec vode, obliž ...« so razložili v Slovenski fundaciji za Unicef in dodali, da so nekateri prišli tudi po pogovor, nasvete in spodbude ali pa so želeli bolje spoznati, kaj Varne točke pomenijo oziroma nudijo. V Varnih točkah pa so sprejeli tudi otroke in mlade, ki so se znašli v resnejših težavah, kot so medvrstniško nasilje, nasilje in težave doma, strah pred odhodom domov zaradi slabe ocene in težave v duševnem zdravju. Poudarjajo, da morajo odrasli dati otrokom in mladim prostor in občutek, da pri nobeni temi ne gre za tabu in da se lahko z njimi o vsem odkrito pogovarjajo, za kar je treba ustvarjati varno in spodbujajoče okolje. »Tudi če je odraslim ob kakšni temi kdaj neprijetno, je mladim morda še bolj. Vloga odraslih je, da presežejo ta neprijeten občutek in odprejo prostor za pogovor,« poudarja Maja Planinc iz Unicefa Slovenija, vodja kampanje Kako se počutiš?, s katero poskušajo normalizirati pogovor o duševnem zdravju v Sloveniji. »S tem, ko so mladi opolnomočeni, zadovoljni, ozaveščeni in samozavestni, lahko v veliki meri zmanjšamo tveganja, da vsakodnevni pretresi, stiske in težave, v katerih se vsak kdaj znajde, prerastejo v večje težave v duševnem zdravju.«

Med temami, o katerih se otroci in mladi pogostokrat sploh ne pogovarjajo s starši ali drugimi odraslimi in ki lahko sprožajo stiske, so šolske obveznosti, samopodoba ter zaljubljenost in spolnost, so poudarili v Slovenski fundaciji za Unicef in opozorili, da se te stiske z novim šolskim letom še poglobijo. Zato svetujejo, da otroci in mladi Varne točke obiščejo, še preden pride do stiske.