Omrežnina na računih tudi nekajkrat višja

Kranj – Slovenska gospodinjstva so v teh dneh na domove dobila novembrske položnice za električno energijo, obračunane že po dražji, zimski tarifi novega sistema omrežnine. Tako po medijih kot na družbenih omrežjih je bilo kar nekaj odzivov nezadovoljnih uporabnikov, ki poročajo tudi o nekajkratnem zvišanju stroška omrežnine v primerjavi s položnicami za pretekle mesece. V uredništvu smo zbrali nekaj računov naših bralcev.

Za starejšo, a obnovljeno stanovanjsko hišo, kjer se ogrevajo na pelete in vodo grejejo s toplotno črpalko, poleg tega pa uporabljajo tudi druge običajne gospodinjske aparate, je položnica za november znašala dobrih 96 evrov ob porabljenih dobrih 550 kWh električne energije. Od tega je približno tretjino zneska predstavljal strošek omrežnine (oktobra je znašala 15 odstotkov). Ta se je v primerjavi z oktobrom povišala s 14,75 na 32,50 evra, oz. za 120 odstotkov.

Kot kaže položnica drugega, manjšega gospodinjstva, ki porabi manj kot 100 kWh električne energije, je omrežnina oktobra znašala 6,17 evra, novembra pa se je ob prehodu na dražjo zimsko tarifo povečala na 17,49 evra oz. za več kot 180 odstotkov. Znatno se je povečal tudi delež, ki ga v celotnem znesku predstavlja omrežnina. Oktobra je znašal tretjino celotne višine položnice, novembra pa je predstavljal več kot dve tretjini.

Še primer bralca, ki živi v energetsko sanirani stanovanjski hiši z ogrevanjem na toplotno črpalko in je v preteklosti investiral v sončno elektrarno na strehi ter tako ravnal trajnostno in samooskrbno. Oktobra je plačal 9 evrov, novembra je položnica poskočila na 56. Tudi sicer prav gospodinjstva, ki imajo nameščene sončne elektrarne, poročajo o najvišjih, štiri- in večkratnih povišanjih stroškov omrežnine.

Kaj pravijo pristojni

Na Agenciji za energijo sicer že dlje časa poudarjajo, da bo večina gospodinjstev zaradi novega sistema omrežnine v času dražje zimske tarife, torej od začetka novembra do konca februarja, plačevala več, a bodo zneski bistveno nižji v času nižje sezone v preostanku leta. Po njihovih izračunih naj tako velika večina odjemalcev ne bi občutila posebne razlike v višini cen omrežnine na letni ravni. Lastniki sončnih elektrarn že dlje časa opozarjajo, da bodo med tistimi, ki odslej plačujejo več, čeprav so z investicijami v samooskrbo prispevali k zelenemu prehodu. Kot kaže tudi naš primer, pa utegnejo več plačevati tudi tisti, ki porabijo precej malo električne energije, saj je po novem tarifna postavka za prevzeto elektriko stroškovno manj, tarifna postavka za moč pa bolj obremenjena, kot je to veljalo v prejšnjem sistemu.

Vlada je sicer do konca februarja, torej do konca zimske sezone, podaljšala regulacijo cen električne energije, s čimer želi omiliti skoke cen. A pozivi k spremembam sistema se širijo ne le iz opozicijskih, pač pa tudi koalicijskih vrst. Ta teden so tudi v SD vlado pozvali, naj pripravi rešitve, s katerimi bi do konca mandata omrežnino zamrznili na povprečje z 31. septembra letos, torej na zadnji dan, ko je še veljal stari sistem.