Neuradno: Upokojitvena starost se bo zvišala

Pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta za pokojninske spremembe, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov, je v ponedeljek dorekla vsebino pokojninske reforme. Osnutek dogovora o usklajenosti členov morajo obravnavati še organi delodajalcev in sindikatov. Če se bodo z njim strinjali, bodo dogovor v ponedeljek tudi podpisali. Temu bo sledila javna obravnava. Vsebine sprememb javno še niso predstavili, zato v javnosti krožijo le neuradne informacije. Po poročanju STA naj bi se tako v skladu s spremembami upokojitvena starost postopno od leta 2028 podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034. Starostna meja bi se lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti. Za izračun pokojninske osnove bi po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, od leta 2035 naprej upoštevali 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili. Trenutno se upošteva 24 najbolj ugodnih zaporednih let. Kot še poroča STA, naj bi se odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 63,5 odstotka po prehodnem obdobju zvišal na 70 odstotkov. Glede prispevnih stopenj naj ne bi bilo nobenih sprememb. Pokojninska novela naj bi na predlog vladne strani uvedla tudi božičnico za upokojence, ki naj bi jo vsi dobili v enakem znesku. Sprva naj bi znašala 150 evrov, postopoma pa naj bi narasla na 250 evrov. Tako naj bi ublažili zniževanje pokojnin zaradi novega načina usklajevanja, še poroča STA. Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca je pokojninska reforma potrebna predvsem zaradi staranja prebivalstva, saj se razmerje med upokojenci in aktivno populacijo zelo spreminja. »Čez 25 do 30 let bomo morali za pokojnine odšteti okrog 16 odstotkov bruto domačega proizvoda, zdaj odštejemo približno 10 odstotkov. Reforma je zapisana tudi v načrtu za rast in odpornost,« je pojasnil. Po njegovi oceni je trenutni osnutek reforme najboljše, kar se v danih okoliščinah da narediti.

V SDS zbrali več kot 47 tisoč podpisov

Poročali smo že, da je SDS prejšnji teden predčasno končala zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Kot je povedal njihov poslanec Zvone Černač, so zbrali 47.584 podpisov. Za razpis referenduma mora sicer pobudnik zbrati najmanj 40 tisoč podpisov, v največji opozicijski stranki so jih po navedbah Černača do vključno srede zbrali 47.584.

Štirje poslanci NSi v predkazenskem postopku

Predsednik NSi Matej Tonin je v ponedeljek sporočil, da so se štirje njihovi poslanci, poleg Tonina še Janez Žakelj, Jožef Horvat in Jernej Vrtovec, znašli v predkazenskem postopku zaradi domnevne zlorabe položaja, ker so na seji komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali za sklep, da se na policiji opravi nenapovedan nadzor. Tonin je pojasnil, da je Knovs v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb odredil nadzor na policiji zaradi indicev, da se v medijsko izpostavljenih zgodbah brez sodne odredbe nezakonito prisluškuje določenim posameznikom. Ob tem je zatrdil, da je Knovs nadzor opravil zakonito in v skladu s parlamentarno prakso. Prepričan, da gre za nezaslišano zlorabo policije za boj proti opoziciji, je napovedal, da bodo o tem obvestili evropske institucije. Policija je kasneje potrdila, da poteka predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo. Očitke o zlorabi policije v politične namene so odločno zavrnili.

Redarji lokalni policisti?

Notranji minister Boštjan Poklukar je po poročanju POP TV prejšnji teden na posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije dejal, da morajo občinski redarji dobiti več pristojnosti pri ukrepanju na področju lokalne skupnosti in možnosti, da mestno redarstvo sčasoma postane lokalna policija. V Skupnosti občin Slovenije razvoju vloge in pristojnosti občinskega redarstva ne nasprotujejo, a opozarjajo, da mora biti vsak prenos nalog iz državne pristojnosti na občine dobro premišljen in usklajen z vsemi deležniki. V koalicijski stranki Levica pa menijo, da je povečevanje pristojnosti redarjev nevarno početje.