Napotki za ravnanje v vročih dneh

Podnebne spremembe prinašajo pogostejša obdobja vročih dni. Za počutje in zdravje prebivalcev je to pomembno. »Pričakujemo, da bodo daljša obdobja vročine organizem tudi bistveno bolj obremenila. Koliko in kako natančno, še nimamo podatkov, izkušenj. Zato je priprava na vroče dni še pomembnejša,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Med bolj ogroženimi starejši in otroci

Vročina lahko prizadene vse prebivalce, nekatere skupine, kot so starejši, otroci, nosečnice, pa so še bolj občutljive. »Bolj ogroženi so tudi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu in na mobilnost in sposobnost presojanja, na primer osebe s srčno žilnimi obolenji, obolenji dihal, osebe s sladkorno boleznijo, obolenji ledvic, duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil,« pojasnjujejo na NIJZ.

Med bolj ogroženimi, kot navajajo na NIJZ, so tudi ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, ljudje s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov, tudi tisti, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, kot so onesnažen zrak, slabi bivalni pogoji, delavci, ki delajo na prostem, rekreativni športniki. Tudi prebivalci v mestih. »Urbana območja podnevi vsrkajo toploto, ponoči pa jo počasi sproščajo in ogrevajo zrak, kar preprečuje okrevanje človeškega telesa po dnevni izpostavljenosti visoki vročini.«

Težave zaradi vročine

Daljše obdobje vročine lahko povzroči dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico, vročinsko kap in poslabšanje obstoječih bolezni, težave pa lahko preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Umaknimo se v senco, naravo ali hladnejše prostore. Omejimo fizično aktivnost, na prostem jo omejimo na jutranje in večerne ure. Uživajmo lahko hrano in v manjših obrokih. Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil, zadostnim uživanjem tekočin. Nikoli ne puščajmo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja osebo umaknimo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličimo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujmo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo, svetujejo na NIJZ.

Zaščita pred soncem

»V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) z zaščitnim faktorjem (tj. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, uhlji, hrbtišča rok).«

V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo, in pravilno ravnanje s hrano. Tudi zdravila shranjujmo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca.