Napetosti v koaliciji zaradi zaveze na vrhu Nata

Potem ko so se prejšnji teden voditelji članic zveze Nato zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, je završalo v koalicijskih strankah SD in Levica, ki sta premierja Roberta Goloba že pred odhodom na vrh zveze pozivali, naj ne podpre takšnega povišanja. Golob, ki je po vrhu Nata zagotavljal, da je edina sprejeta zaveza Slovenije določena v nedavno spremenjeni obrambni resoluciji, je zato za minuli ponedeljek sklical mini vrh koalicije. Po njem so predstavniki koalicijskih strank znova poudarili, da bo vlada pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala že omenjeno resolucijo, torej višanje obrambnih izdatkov še letos na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. S tem odstotkom po besedah predsednika SD Matjaža Hana »vlada lahko živi«. Ob tem v SD in Levici poudarjajo, da bo jeseni ključno sprejemanje proračunov za leti 2026 in 2027. »Vsako leto bomo naredili v vladi pregled, kaj se porablja in na kakšen način se porabljata ta dva odstotka oziroma potem še en odstotek do leta 2030,« je dejal Han in dodal, da so se tudi dogovorili, da dvig izdatkov ne bo šel na škodo sociale, zdravstva, gospodarstva in drugih področij. Da na reze v socialno državo na račun obrambnih izdatkov ne bodo pristali, je zagotovila tudi koordinatorica Levice Asta Vrečko. Dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov za obe stranki ostaja nesprejemljiv. Podpredsednik vlade Matej Arčon (Svoboda) je tudi dejal, da Slovenija ostaja zavezana obrambni resoluciji. »To je tudi predsednik vlade na zasedanju Nata zagovarjal, predstavljal, in to je tudi uradno stališče vlade Republike Slovenije in se bo tudi odražalo v vseh proračunih in načrtu razvojnih programov do leta 2030,« je dejal. Premier Golob je kasneje navedel, da Slovenija na vrhu Nata ni nasprotovala dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov zaradi »močnih« varovalk. Med njimi sta tudi vmesni pregled izpolnjevanja zavez leta 2029 in definicija, kaj se šteje v obrambne izdatke. »Razlika med tremi in petimi odstotki se večinoma nanaša na civilne projekte, v katerih je Slovenija že danes zelo prisotna,« je pojasnil. »Tudi zame bi bilo popolnoma nesprejemljivo dati pet odstotkov za orožje in o tem ni bilo nikoli govora, na to tudi nikoli ne bomo pristali,« je med drugim povedal za Pop TV.

Državni poslanci bodo sicer danes glasovali o predlogu Levice za razpis referenduma o dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, ki ga podpirajo tudi v SD. Kljub temu v obeh koalicijskih strankah ne vidijo smisla, da bi predsednik vlade Robert Golob na današnje glasovanje vezal zaupnico vladi, kar je predlagal SDS. Kot je dejala vodja njihove poslanske skupine Jelka Godec, je koalicija pri tem vprašanju neenotna, zato je odgovornost na premierju. Ta je v odzivu vlade na družbenem omrežju X sporočil: »Janez Janša naj še naprej sanja svoje sanje, tega filma ne bo videl.«

Skupna izjava o himni avstrijske Štajerske

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob sta se v sredo v skupni izjavi odzvala na odločitev štajerskega deželnega parlamenta, ki je Dachsteinsko pesem uzakonil kot himno avstrijske Štajerske. Besedilo pesmi iz 19. stoletja je namreč za Slovenijo sporno, ker opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, torej na območje današnje Slovenije. Predsednika v skupni izjavi opozarjata na nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje. Čeprav sprejemata obrazložitev štajerske deželne vlade, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Republike Slovenije, pa poudarjata, da je referenca na slovensko ozemlje kot »mojo drago domovino« v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet. Uzakonitev himne avstrijske Štajerske je obsodilo tudi zunanje ministrstvo, ki je prav tako opozorilo, da bo to imelo negativne posledice na odnose.

Ovadeni člani Knovsa

Portal N1 je v sredo poročal, da naj bi Policijska uprava Maribor na Specializirano državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper štiri člane komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zaradi nadzora na policiji v zadevi Dars novembra 2023. Šlo naj bi za Janeza Žaklja, Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca in Jožefa Horvata iz NSi. Tonin je za STA povedal, da z ovadbo ni seznanjen, če pa jo je policija res vložila, od tožilstva pričakuje, da jo bo zavrglo. »Zakon je na naši strani,« je zatrdil in znova ocenil, da gre za zlorabo policije v politične namene.