Pisatelj Miljenko Jergović je avtor številnih knjig. Če jih preberemo, mnogo bolje razumemo dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije. / Foto: Maj Pavček, Založba Sanje

Pisatelj Miljenko Jergović je avtor številnih knjig. Če jih preberemo, mnogo bolje razumemo dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije. / Foto: Maj Pavček, Založba Sanje

Ljudje brez imen

Včasih nam o tem, kar se nam dogaja, več povedo pisatelji in drugi umetniki kot politiki in poklicni analitiki. Eden takih je hrvaško-bosanski pisatelj Miljenko Jergović, rojen leta 1956 v Sarajevu, tudi prejemnik nagrade vilenica 2024 …

Jergović o migrantih

V intervjuju, ki ga je dal ob prejemu nagrade Vilenica, je beseda tekla o naglasih, jezikih, priseljencih, politiki, njegovem starem očetu s koreninami v Kneži pri Tolminu, pa tudi o Severini. Pri migrantih je poudaril dejstvo, ki se ga premalo ali sploh ne zavedamo: da so to ljudje brez imena. »Današnji migranti si želijo tisto, kar so si želeli naši ljudje pred petdesetimi ali šestdesetimi leti. Zdaj se policija na vse pretege trudi, da bi jim to preprečila. Pri tem nas sploh ne zanima, ali bodo ti ljudje zato umrli. Ogromno jih izgubi življenje. V naših časopisih jih sploh ne imenujejo. To so ljudje brez imena in priimka. Na neki način sploh ne gre za ljudi.« In še: »Živimo v obdobju migrantov. Živimo v obdobju, ko se naše vojske in policije, predvsem v naših smešnih, malih, podeželskih, evropskih državah, ukvarjajo predvsem s tem, kako bi ljudem onemogočile, da bi svobodno potovali, se sporazumevali in se naseljevali v Evropi ter da bi v Evropi delali kot t. i. gastarbajterji. Če pogledate, kaj poročajo mediji, spoznate, da je precej vrednejše življenje družine, ki je v Wisconsinu doma umrla v požaru, kot življenje enake družine, ki je v Sloveniji ali na Hrvaškem umrla pri tem, ko je poskušala priti skozi Slovenijo in Hrvaško v Evropo. Namenoma sem poudaril pot v Evropo, ker zanje, kot vidimo, Slovenija in Hrvaška nista Evropa. Nihče od ljudi, ki pridejo iz Afrike, Azije, arabskih in drugih držav, torej noben migrant nima posebne želje, da bi se dolgo zadržal v Zagrebu ali Ljubljani. To je precej pomenljivo v našem samodojemanju. Na podlagi tega bi morali presojati, ali smo Evropa ali ne. Imajo politiki prav, ko govorijo, da smo v Evropski uniji, ali pa je resnica drugačna? Bolj verjamem ljudem, ki iščejo boljše življenje, kot kateremu koli politiku.«

Pa še o Severini

Pisatelj je komentiral tudi incident, ki ga je hrvaška zvezdnica Severina doživela med potjo v Beograd na hrvaško-srbski meji, kjer se je nad njo izživljala srbska policija. In se pri tem hudo opekla – policija, ne Severina. »Severino so nadlegovali na srbski strani mejnega prehoda Bajakovo. Gre za nadlegovanje brez razloga, kar je grozno. Hkrati pa bi spomnil, da se ne bomo delali neumne. Lani poleti so Sergeja Trifunovića nadlegovali iz popolnoma enakih nacionalističnih nagnjenj, in sicer v Splitu, ker si je njegov pes drznil stopiti v čisto hrvaško morje. Ko se je Trifunović odzval na policijsko nasilje, so ga za kazen za eno leto izgnali iz Hrvaške, celo iz Evropske unije. Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da ima taka hrvaška oblast pravico, da nekoga izžene iz Evropske unije. To je popolnoma neprimerno. To je tako, kot da bi vam Viktor Orban pridigal o človekovih pravicah. Vendar so srbske oblasti pri Severini naredile veliko napako. To pa zato, ker so se spravile na popolnoma napačno osebo. Priznam, da pri tem celo malo uživam. Severina je za kaj takega preveč nevarna. Z različnimi oblikami nadlegovanja v javnosti ima veliko izkušenj. Po značaju malo spominja na zajedljive Italijanke iz italijanskih nadrealističnih filmov, ki so jih igrale Sophia Loren, Claudia Cardinale ... Taka je Severina. Severina bo za vsako njihovo besedo odgovorila z desetimi najbolj strupenimi. Pri tem pa bo na svojo stran pritegnila ogromno ljudi. Pritegnila jih bo na pravi način, za dobro stvar, in če lahko tako rečemo, dobrosrčno. To je nauk zgodbe o Severini. Vsaka policija ravna nespametno, kadar napade državljane. Vsaka policija na koncu, če pomislimo na splošno prepričanje, ki je stereotipno, pripelje do tega, da ljudje govorijo o neumnih policistih. Zakaj obstaja stereotip neumnega policista? Ne samo na Balkanu. Zakaj to velja po vsem svetu? Zakaj v nobeni šali policisti niso bistri? Zaradi takih dogodkov.« (Vir: intervju novinarki Saši Banjanac Lubej, MMC RTV SLO)

V fokusu

Ozrimo se zdaj še na aktualna dogajanja po svetu. Izstopa napad, ki so ga izraelska obveščevalna služba Mosad, izraelska vojska in obveščevalna enota 8200 izvršile na pripadnike proiranske teroristične organizacije Hezbolah, delujoče v Libanonu. Izraelske oblasti o operaciji, v kateri je bilo v dveh dneh v eksplozijah pozivnikov in radijskih naprav ubitih najmanj 32 ljudi in ranjenih več tisoč pripadnikov Hezbolaha, še vedno molčijo. Dejstvo pa je, da gre za eno najbolj sofisticiranih in učinkovitih operacij tajnih služb v novejši zgodovini (proti)terorističnega bojevanja. Operacija izkazuje tudi superiornost Izraela nad njegovimi nasprotniki.