Kot so navedli v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, so razmere skrb vzbujajoče zlasti pri poklicih, ki so ključni za delovanje socialnovarstvenih zavodov. Fotografija je simbolična. / Foto: Primož Pičulin
Kadrovska kriza vse večja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja na rekordno nizko zanimanje za zaposlitev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle. Na Gorenjskem so letos uspešno zaključili le petino razpisov.
Kranj – Nova anketa Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, v kateri je sodelovalo 79 socialnovarstvenih zavodov, je pokazala, da je zanimanje iskalcev zaposlitve za delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle letos padlo na rekordno nizko raven. Letos so namreč uspešno zaključili le 27 odstotkov razpisov za zaposlitev, medtem ko je lani ta delež znašal 30 odstotkov, leta 2020 pa več kot polovico. »Razmere so skrb vzbujajoče zlasti pri poklicih, ki so ključni za delovanje socialnovarstvenih zavodov, kot so bolničarji-negovalci, dietni kuharji, srednje in diplomirane medicinske sestre ter socialne oskrbovalke,« so navedli v skupnosti ter dodali, da med regijami posebej izstopajo Gorenjska z le 20-odstotnim deležem uspešnih razpisov, osrednja Slovenija z 21-odstotno uspešnostjo in Goriška s 26-odstotno uspešnostjo.
Po besedah sekretarja skupnosti Denisa Sahernika na zaostrovanje kadrovske krize v domovih za starejše opozarjajo že vsaj od leta 2018, a razmere še nikoli niso bile tako slabe kot letos. »Trenutno v zavodih dela več kot 340 delavcev manj, kot bi jih moralo po sicer zastarelih in neustreznih kadrovskih normativih. To pomeni, da so obstoječi zaposleni, ki morajo nadomestiti vse večji kadrovski primanjkljaj, izpostavljeni dodatnim obremenitvam. Zato nas tudi ne preseneča podatek iz ankete, da si bo približno deset odstotkov zaposlenih letos poiskalo delo pri drugem delodajalcu,« je razložil. Skupnost tudi opozarja, da kadrovske razmere dodatno zaostruje občuten val upokojitev, saj se bo v naslednjih treh letih upokojilo skoraj deset odstotkov vseh zaposlenih, v nadaljnjih dveh letih pa še sedem odstotkov. Prav tako so omenili, da imajo domovi izrazito nadpovprečen delež zaposlenih invalidov (9,19 odstotka) in dolgotrajno odsotnih (8,68-odstotka) ter da skušajo kadrovsko krizo blažiti s tujimi delavci iz jugovzhodne Evrope. Po navedbah Sahernika od pristojnega ministrstva in vlade zato zahtevajo takojšnje ukrepe, ki bodo hitro in korenito izboljšali tako delovne pogoje kot plače zaposlenih. »Vsi dosedanji ukrepi so bili izrazito nezadostni in prepozni, prav tako ocenjujemo, da premika na bolje ne bo prinesla niti aktualna plačna reforma,« je dodal.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v odzivu na anketo o kadrovski problematiki v domovih starejših zapisali, da so težave večplastne in v reševanju terjajo sodelovanje več resorjev in zavodov. Navedli so, da so pripravili poseben kadrovski zakon, ki ponuja ukrepe za lažje zaposlovanje, prekvalifikacije in štipendiranja. »Krovni zakon o dolgotrajni oskrbi prav tako omogoča nova zaposlovanja v sistemu oskrbe starejših. Pomembno vlogo igra tudi nedavna reforma plač v javnem sektorju, pri kateri bodo najslabše ovrednoteni poklici že po novem letu na boljšem,« so dodali na ministrstvu.
Tudi v Domu upokojencev Kranj kadra že nekaj časa nimajo dovolj. »Zato imamo tudi šest nezasedenih mest, kar neugodno vpliva na naš poslovni izid,« je pojasnila direktorica Nadja Gantar. V skladu z normativi imajo sicer v vseh enotah dovolj kadra, razen v zdravstveno negovalni enoti. Potrebujejo več negovalnega osebja za izvajanje zdravstvenih storitev. »Pomagamo si z dijaki, študenti in upokojenci. Sodelujemo tudi z agencijami za zaposlovanje tujcev, uspelo nam jih je pridobiti pet. Lani smo imeli 95 razpisov. Najtežje je dobiti negovalce.« Ukrepi, s katerimi skušajo motivirati zaposlene, so redna delovna uspešnost, dobro učno okolje, dobri medsebojni odnosi, pohvale in majhne pozornosti, je razložila Gantarjeva. Rešitve, ki bi privedle do premika na bolje, vidi predvsem v tem, da bi mladi prepoznali poslanstvo tega poklica, dela s starejšimi, in videli tudi izziv lastne karierne poti, pri čemer bi plača morala biti vsaj petino višja.
»Vsi skupaj smo pričakovali večji dvig plač, kot se obeta,« je opozoril Domen Rakovec, direktor Doma Petra Uzarja Tržič, ki ima enoto tudi v Naklem. Podatki glede novih zaposlitev so pri njih podobni, kot jih je podala skupnost, a za zdaj na obeh lokacijah storitve opravljajo v polnem obsegu, pri čemer si prav tako pomagajo s študentskim in upokojenskim delom. »V naslednjem letu se upokoji kar nekaj bolničark in medicinskih sester, ki jih je najtežje nadomestiti. V Tržiču smo na začetku leta zaposlili tudi dva tuja državljana, s katerima imamo zelo dobre izkušnje.« Ob tem je Rakovec opozoril, da bi bila potrebna precej večja fleksibilnost pri zaposlovanju tujcev. »Postopki za zaposlitve v poklicih, za katere so se šolali v matičnih državah, so predolgi. Medicinsko sestro lahko tako zaposlimo na mestu strežnice ali oskrbovalke. Šele ko se opravi nostrifikacija diplom in oseba opravi izpit slovenskega jezika, lahko dobi pogodbo, kot ji po izobrazbi in izkušnjah pripada. To pa traja leto in več.« Rakovec meni, da je še čas, da »se izognemo scenariju, ki se je zgodil v nekaterih državah EU, ko so res ostali brez negovalnega kadra, a je potreben močnejši in bolj konkreten odziv odločevalcev in lokalnih skupnosti.«
»Rešitve vidim v večjem plačilu zaposlenih, boljših delovnih pogoji in večjih normativih,« pravi Martina Martinčič, direktorica Doma Taber v Cekljah, kjer so trenutno kadrovsko dokaj dobro pokriti, saj v delo vključujejo tudi študente in upokojence. »Največji primanjkljaj je pri zdravstveno-negovalnem kadru, in sicer je zelo težko dobiti zdravstvenega tehnika in bolničarja. Pomanjkanje je tudi pri strežnicah in zaposlenih v kuhinji. Razpise imamo stalno odprte, prijave pa so žal zelo redke.« Martinčičeva je pojasnila še, da kar zadeva kadrovske politike, odlično sodelujejo z županom in svetom zavoda Taber. »Skupaj smo sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev za ohranitev zaposlenih in tudi pridobitev novih. To je večja višina izplačila regresa, dodatek za stalnost, izplačilo poslovne uspešnosti ...«
