Družina ranocelnika Sturma

Med potomci Gregoriusa Sturma in Jere Pochar (glej 'Potomci podjetnika Šturma') so trije doživeli komunistično revolucijo, predvsem pa nacionalizacijo njihovega znatnega premoženja: stric Ciril (*1888) in stric Aci (*1889) s Paulinove strani (glej 'stric Francl') ter Rudi (*1889) s Šturmove strani. Vsi so rojeni v istem obdobju in sorodniki po krvi. Zaradi zaporedja zgodnjih porok in smrti pa je naneslo, da sta stric Ciril in stric Aci pravnuka Gregorja Sturma (1806–1825), medtem ko je Rudi vnuk Gregorjevega brata Lovrenca (1803–1863). Za več podatkov o sinovih Gregoriusa (Gregor, Lovrenc in Janez) glej 'Potomci podjetnika Šturma'.

Tudi tokrat sem skoraj vse podatke našla v zapisih bratov Šturm z družinama, za kar se jim lepo zahvaljujem.

Otroci ranocelnika Lovrenca Sturma in Marije Peterca (Peterza) Edvard (*1845), Jožef (*1849), Janez (*1856) in Lovrenc (1858–1905) so se rodili v Cerkljah na Gorenjskem številka 11. Franc (*1851) se je rodil na številki 8, dvojčka Andrej in Helena (*1852, oba sta kmalu preminula) pa v Cerkljah 73. Boter Edvarda je bil Ignac pl. Kleinmayr (*1795) s hčerko Theklo (*1825), botra vseh ostalih otrok pa sta bila Johann Rokas in Marija Borštnik.

Mesec dni pred rojstvom najmlajšega sina Lovrenca se je bil v isti hiši rodil utemeljitelj slovenskega gledališča Ignacij Borštnik. Ker so ranocelniki takrat opravljali tudi delo porodničarjev, je dr. Lovro Šturm domneval, da je ranocelnik Lovrenc Šturm po vsej verjetnosti pomagal pri Ignacijevem porodu.

V hiši številka 11 v Cerkljah je bila tedaj tudi ljudska šola. Stavba še danes lepo ohranjena stoji v središču Cerkelj (blizu cerkve).

Lovrenc Šturm je leta 1860 odšel v Kranj za tamkajšnjega okrožnega kirurga. Družina je stanovala v centru mesta, verjetno v hiši, namenjeni stanovanjem kranjskih zdravnikov. Kot zanimivost velja omeniti, da je v isti hiši svojčas stanoval tudi zdravnik Gottfried Heine, stric slovitega nemškega pesnika Heinricha Heineja, ki je pogosto prišel na obisk. Lovrenc Šturm je umrl star 60 let. Njegova smrt je bila za družino težak udarec. Nihče od otrok še ni bil preskrbljen, najmlajši Lovrenc je bil star pet let.

Po očetovi smrti je družina odšla v Ljubljano, v šolskem letu 1867/1868 je Janez obiskoval III., Lovrenc pa II. razred normalke. Normalke so bile osnovne šole, ki so jih v deželnih prestolnicah v vzgled drugim šolam osnovali že na podlagi reform Marije Terezije. Poseben poudarek so namenjali predmetom, namenjenim vzgoji bodočih učiteljev. V popisu prebivalstva 1869/70 v Ljubljani je Lovro Šturm našel naslednje podatke za stavbo na naslovu Sv. Peter 78: Marija Šturm, roj. Peterca v Trzinu, vdova okrožnega ranocelnika, živi od moževe pokojnine; Jožef, zaposlen na kolodvoru v Karlstadtu (Karlovcu), ob popisu odsoten (s pripisom 'Militärurlauber, gegenwärtig bedienstet in Karlstadt', torej na vojaškem dopustu, trenutno nameščen v Karlovcu); Franc, krojaški vajenec pri Čepon; Janez, krojaški vajenec pri Štreker; Lovrenc, obiskuje normalko.

Franc je imel štiri otroke, od katerih je hči Mira imela otroka, a je njegov rod do danes vseeno izumrl. O nadaljnji poti Jožefa in Janeza nimam podatkov. Lovrenc se je izučil za kuharja, v 1880-ih je bil v Pulju, glavnem oporišču avstro-ogrske mornarice. Pri tem kariernem podvigu mu je morda pomagal družinski prijatelj Ignac pl. Kleinmayr, ki je bil pooblaščeni tiskar in založnik za vse v zvezi z avstrijsko mornarico na Jadranu (tudi oporišče v Boki Kotorski).