Prometna nesreča uvoz / izvoz avtocesta Hrušica Karavanke JesenicePrometni zastoj avtocesta Jesenice Karavanke Hrušica / Foto: Nik Bertoncelj

Bodimo strpni udeleženci cestnega prometa, v ustreznem psihofizičnem stanju, spoštujemo cestnoprometne predpise in s svojim ravnanjem ne povzročajmo nevarnih situacij. / Foto: Nik Bertoncelj

Ceste terjale več življenj kot lani

Slovenske ceste so v zadnjih desetih dneh junija terjale kar osem življenj. Letos je po podatkih policije v prometnih nesrečah umrlo že 33 udeležencev, v istem obdobju lani pa 27.

Kranj – Po navedbah policije je bilo med smrtnimi žrtvami v prometu največ voznikov osebnih avtomobilov, skupaj enajst, sledijo vozniki enoslednih motornih vozil, teh je bilo deset, ter šest potnikov. Pri več kot polovici umrlih voznikov in potnikov so ugotovili, da v trenutku nesreče niso uporabljali varnostnega pasu. Alkoholizirani udeleženci so povzročili sedem prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Glavni vzroki teh nesreč, kot pravijo na policiji, ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po nepravilni strani oziroma v napačni smeri, vožnja pod vplivom alkohola in neuporaba varnostnega pasu. »Pogosto lahko nepravilno stran oziroma smer vožnje povezujemo tudi z uporabo mobilnega telefona med vožnjo,« so poudarili.

V prometnih nesrečah, v katerih so udeleženci utrpeli hude telesne poškodbe, je veliko samoudeleženih voznikov motornih koles, mopedov in kolesarjev. »V teh primerih so udeleženci v prometu običajno prehitri, neprevidni ali ne obvladujejo prevoznega sredstva, ki ga upravljajo,« so dodali.

Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah. Večina teh nesreč se je pripetila zunaj naselij, kjer so hitrosti praviloma večje. Časovno gledano se je največ nesreč zgodilo v zgodnjih jutranjih, popoldanskih in večernih urah.

Ob tem so na policiji še poudarili, da morajo imeti vsi udeleženci v prometu ničelno toleranco do negativnih ravnanj, saj gre za dejanja, ki lahko resno ogrozijo njihova življenja, posledično pa za vedno zaznamujejo tudi življenja njihovih svojcev in prijateljev. »Za boljšo prometno varnost pa si začnimo prizadevati najprej pri sebi – z odgovornim in strpnim obnašanjem v prometu. Za lastno varnost in varnost drugih lahko največ naredi prav vsak posameznik sam,« so pozvali.