Brutalni muzeji

Dan Hicks in Brutalni muzeji

Zakaj »brutalni muzeji«? Gre za knjigo s tem naslovom, njen avtor je Dan Hicks, profesor sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu. V svojih delih obravnava umetnost, kulturo, arhitekturo, dediščino, muzeje, kolonializem in vizualno ter materialno kulturo nedavne preteklosti in bližnje sedanjosti. In o čem piše v svoji knjigi? »Knjiga Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija premišljuje o tem, zakaj bi se morali muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in z vračanji v preteklosti izropanih artefaktov stremeti k odpravi njenih posledic. Gre za predmete, ki so bili z afriške celine odpeljani konec 19. stoletja in nato končali v muzejih po Evropi. Med njimi so tudi bronasti predmeti, ukradeni ob brutalnem napadu na mesto Benin leta 1897, ki se jim avtor v knjigi posebej posveti. Hicks, ki že vrsto let dela kot kustos v muzeju Pitt Rivers, je pri pisanju knjige izhajal iz premislekov o svojem delu v omenjeni ustanovi, v kateri imajo eno največjih zbirk teh pred več kot 120 leti izropanih predmetov.«

Primer Benin in vračanje muzealij

Vračanje naropanih muzealij je eno osrednjih vprašanj nekdanjih kolonialnih muzejev. Hicks pravi: »Ko sem pred skoraj 18 leti kot kustos prišel v Pitt Rivers Museum, ki je del Univerze v Oxfordu, se mi je zdelo, da je vprašanje vračanja predmetov tako v javni zavesti kot v diskurzu muzejev in akademskih okoljih izjemno razdvajajoča tema. Od nekdaj smo vedeli, da obstajajo potomci ljudi, ki so jim bili ti predmeti odvzeti in ki si želijo, da se jim predmeti vrnejo, na drugi strani pa so bili ljudje, ki so delali v muzejih, strokovnjaki, kustosi, ki so temu nasprotovali in trdili, da se to nikoli ne bo zgodilo. Opazil sem, da se je v zadnjih 18 letih to spremenilo. Večina ljudi v muzejskem sektorju zdaj razume, kako pomembno je vračanje predmetov, seveda odvisno od primera do primera. Del moje motivacije za pisanje te knjige je bil povezan s tem premikom v načinu razmišljanja o muzejih. Muzeji imajo namreč to lastnost, da stvari želijo ohraniti kar se da nespremenjene, vendar pa ne morejo preprečiti, da bi se svet okoli njih spreminjal. Glede vprašanja vračanja predmetov se je svet zares spremenil. Posledično se je spremenil tudi odnos javnosti, odnos naših obiskovalcev in obiskovalk. V času, ko o muzejih vse bolj razmišljamo tudi z vidika vpletenih ljudi, ne le predmetov, je treba za to, da poskrbimo za ljudi, resnično spoštovati tiste redke, a pomembne primere, ko se od muzejev zahtevajo vračila.« Pri vprašanju vračanja gre za premik v javni zavesti. »Menim, da gre za temeljni premik v evropski spominski kulturi. Ko razmišljamo o kolonializmu, morda pomislimo na Kolumba, kapitana Cooka ali grozote čezatlantske trgovine s sužnji. Pomislimo na nekaj, kar se je zgodilo pred 200 leti ali več. Vse te stvari so seveda izjemno pomembne in o teh dejstvih so prav tako potekali pomembni novi pogovori. Vendar pa so oblike kolonializma, ki so privedle do plenjenja v takšnem obsegu, da je to lahko napolnilo naše muzeje po vsem svetu in postalo temelj etnoloških muzejev svetovne kulture, pravzaprav iz novejšega obdobja, s konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Menim, da smo priča premiku v spominskih kulturah Evrope, saj se danes spominjamo teh časovnih okvirov, pa naj gre za Kongo in Belgijo ali pa za spopadanje z grozotami v Namibiji, ki zadevajo Nemčijo. Macron je v Franciji uvedel posebno vrsto politike spomina, ki obravnava tudi predmete. V Združenem kraljestvu ti pogovori prav tako potekajo. Toda mislim, da se je treba zavedati, da je ta pogovor pomemben za vse narode v Evropi, saj ni šlo samo za ropanje predmetov. Vloga muzejev ni bila vezana samo na nacionalne države, ki so bile vključene v te kolonialne dejavnosti. Ena od stvari, ki jih vemo o predmetih, je, da se premikajo. Bronasti predmeti iz Benina so bili odpeljani v pomorski operaciji, ki so jo organizirali Britanci, vendar so danes ti predmeti v številnih drugih državah. V proces se je takrat vključil trg z umetninami, pa tudi muzeji so v to zgodbo vpleteni na različne načine.« (Vir: intervju Petre Meterc z Danielom Hicksom na MMC RTV SLO)

Brutalno naropano se vrača

Sloviti »beninski broni« so artefakti, ki jih je britanska vojska leta 1897 naropala v napadu na Benin City (v današnji Nigeriji) in so posejani po različnih muzejih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. Zdaj smo priča obratnemu procesu, začenja se vračanje naropanih predmetov, ne le beninskih, tudi mnogih drugih … In prav je tako.