Lena Repinc si ne želi nalagati prevelikega bremena, a njeni cilji so visoki. / Foto: Gorazd Kavčič
Biatlonko navdušuje kolesarstvo
Lena Repinc je osvajala medalje na mladinskih svetovnih prvenstvih, vedno višje cilje pa ima tudi na tekmah svetovnega pokala. Uspešno usklajuje šport in študij. Po koncu športne kariere jo mika, da bi bila nutricionistka za kolesarje. V poletnih mesecih je njena najljubša oblika treninga prav kolesarstvo.
Kranj – Za biatlonci je v Kontiolahtiju na Finskem prvi tekmovalni konec tedna v novi sezoni svetovnega pokala. Odprla jo je tekma mešanih dvojic, na kateri se je izkazala tudi mlada slovenska biatlonka Lena Repinc. Z Jakovom Fakom sta bila šesta. Z 21-letno članico SD Bohinj, ki je osvajala medalje na mladinskih svetovnih prvenstvih, smo se pogovarjali pretekli teden – tik pred odhodom v Skandinavijo.
Komaj sem že čakala začetek sezone, ki je kazalnik trenutne pripravljenosti. Zdi se mi, da je ta na višji ravni. Zelo mi je všeč, da si dovolim streljati hitreje. S strelskim trenerjem sva se temu res veliko posvečala. Moje želje so čim bolj konstantno osvajanje točk svetovnega pokala in doseči tudi kakšen boljši rezultat, na primer med najboljših dvajset. Ne želim si nalagati prevelikega bremena, ker to name ne bi vplivalo pozitivno. Vseeno pa imam kar visoke cilje.
Tako v teku kot v streljanju je treba biti dober. Nisem najmočnejša tekačica, potrebujem še kakšno leto, da pridem na še višji nivo. Bolj se zanašam na dobro streljanje, ki bi mi odprlo pot do dobrega rezultata. Se pa zavedam, da brez dobrega teka tudi tega ne bo.
Treninge sem začela v Kvarnerju. Z atijem sva s cestnim kolesom veliko kolesarila po Lošinju in tudi po Cresu. Četrtič zapored sva šla v Dolomite – letos sama. Prekolesarila sva vse prelaze tam okrog. Veliko kolesarim doma, tudi na Primorsko, kjer imam babi. Kolesarjenje je v poletnih mesecih moja najljubša oblika treninga. Ko je konec zimske sezone, takoj s smuči skočim na kolo. Naredim res veliko kilometrov, koliko točno se jih je nabralo letos, pa ne vem. Sva jih pa z atijem v enem tednu v Dolomitih naredila skoraj osemsto, vsaj 25 tisoč višinskih metrov. Če naju ne bi ustavilo slabo vreme, bi jih še več.
Če jih ne gledam, potem preverim vsaj rezultate. Vsekakor sem navdušena nad kolesarstvom.
Že več let sem navdušena nad kolesarstvom, ne vem pa, ali bi bila lahko profesionalna kolesarka. Kolesarim za užitek, medtem občudujem okolico, razglede ... Poleg tega me je nekoliko strah bližnjih stikov. Letos sem sicer šla na kolesarsko tekmovanje L'Etape Slovenia. Bilo je zabavno, a tudi stresno. Ne vem, ali bi to lahko imela za svoj poklic.
Nekaj priprav na sezono sem zaradi študijskih obveznosti izpustila in takrat trenirala sama, tako da treningov nisem izpuščala, le z ekipo nisem bila. Vpisana sem redno v tretji letnik živilstva in prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Študij mi gre dobro, na fakulteti so uvidevni do mojih obveznosti v športu, seveda pa moram pokazati resnost in željo. Ni lahko, se pa da. Po koncu sezone, ko gredo običajno športniki na dopust, na počitek, sem jaz na fakulteti in garam še bolj kot med sezono v športu.
Med sezono skušam učenje malo omejiti, ker je to psihično naporno in ne želim, da ima negativen vpliv na moje športne dosežke. Rajši s seboj vzamem kakšno knjigo za sprostitev. Vsekakor sproti delam tudi za študij, a v malo bolj upočasnjenem tempu.
Zelo me mika, da bi bila nutricionistka za kolesarje.